Raziskovalno sodelovanje je klju\u010dnega pomena za izbolj\u0161anje spremljanja in ohranjanja populacij medvedov, volkov, risov in zlatih \u0161akalov na obmo\u010dju Jadransko-jonske regije, kjer se obseg populacij, habitatov, gro\u017eenj in sistemov upravljanja pogosto razteza \u010dez institucionalne in nacionalne meje. Sodelovanje med raziskovalci, univerzami, raziskovalnimi in\u0161tituti, organizacijami za ohranjanje narave, upravami za za\u0161\u010ditena obmo\u010dja, vladnimi institucijami, lokalnimi strokovnjaki in drugimi ponudniki podatkov lahko pove\u010da geografski in \u010dasovni obseg raziskav ter omogo\u010di analize, ki ne bi bile mogo\u010de z uporabo podatkov iz posameznih projektov ali institucij.<\/p>\n\n
Raziskovalno sodelovanje naj bi temeljilo na transparentnosti, vzajemnem spo\u0161tovanju, jasno opredeljenih odgovornostih in ustreznem priznanju prispevkov. Vloge sodelujo\u010dih institucij in posameznikov je treba razpraviti in, \u010de je mogo\u010de, dogovoriti pred analizo podatkov ali pripravo rezultatov raziskave. To je \u0161e posebej pomembno, kadar se zdru\u017eujejo obstoje\u010di sklopi podatkov, vzorci, fotografije, genetski material ali neobjavljene informacije iz ve\u010d virov.<\/p>\n\n
Uporaba podatkov in drugih raziskovalnih gradiv naj upo\u0161teva pogoje, pod katerimi so bili zbrani, ter morebitne sporazume med ponudniki podatkov in sodelavci. Podatki se ne smejo uporabljati za nove raziskovalne namene, deliti z drugimi strankami ali objavljati na na\u010din, ki ni bil dogovorjen s prvotnimi ponudniki podatkov, razen \u010de ustrezna dovoljenja ali sporazumi to dovoljujejo.<\/p>\n\n
Avtorstvo naj odra\u017ea pomemben prispevek k raziskavi in pripravi publikacije, posamezniki ali organizacije, ki prispevajo s koristnimi podatki, pomo\u010djo na terenu, tehni\u010dno pomo\u010djo ali drugimi prispevki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za avtorstvo, pa naj prejmejo ustrezno priznanje. O prispevkih je treba odprto razpravljati in jih revidirati, ko se spremenijo vloge v projektu.<\/p>\n\n
Znanstvene publikacije, poro\u010dila, zemljevidi, predstavitve in javna sporo\u010dila morajo natan\u010dno prikazovati metode, vire podatkov, omejitve in prispevke, ki so vklju\u010deni v raziskavo. Z ob\u010dutljivimi informacijami, vklju\u010dno z natan\u010dnimi lokacijami ranljivih populacij, razmno\u017eevalnimi ali po\u010divali\u0161\u010di, lokacijami, kjer prihaja do smrtnosti, ali drugimi informacijami, ki bi lahko povzro\u010dile tveganja za ohranjanje, je treba ravnati v skladu z odgovornimi na\u010deli izmenjave podatkov.<\/p>\n\n
Sodelavci bi se morali prizadevati, da bi nesporazume re\u0161evali z zgodnjim in odprtim komuniciranjem. \u010ce nesporazumov glede uporabe podatkov, avtorstva, interpretacije ali objave ni mogo\u010de re\u0161iti neformalno, bi morale udele\u017eene institucije uporabiti dogovorjene postopke za posredovanje ali re\u0161evanje sporov. Cilj bi moral biti spodbujanje pravi\u010dnega in u\u010dinkovitega sodelovanja, hkrati pa ohranjanje znanstvene integritete, za\u0161\u010dita ob\u010dutljivih informacij in priznavanje prispevkov vseh udele\u017eencev.<\/p>\n\n
Transparentno in pravi\u010dno sodelovanje<\/strong><\/p>\n\n Sodelovalna raziskava, ki vklju\u010duje velike zveri in zlate \u0161akale, bi morala temeljiti na transparentnosti, vzajemnem spo\u0161tovanju, znanstveni integriteti in jasno opredeljenih odgovornostih. Cilj sodelovanja bi moral biti zdru\u017eevanje dopolnjujo\u010dih se strokovnih znanj, podatkov, virov in znanja, pri \u010demer bi bilo treba zagotoviti, da so vsi udele\u017eeni partnerji ustrezno priznani za njihov prispevek.<\/p>\n\n Raziskovalci in institucije bi morali \u010dim prej razpravljati o ciljih, pri\u010dakovanih rezultatih, vlogah, odgovornostih in splo\u0161nih pogojih sodelovanja. Pri projektih, ki vklju\u010dujejo ve\u010d dr\u017eav ali institucij, je treba \u017ee na za\u010detku upo\u0161tevati razlike v nacionalni zakonodaji, institucionalnih postopkih, lastni\u0161tvu podatkov, eti\u010dnih zahtevah in prednostnih nalogah pri ohranjanju.<\/p>\n\n Dolo\u010ditev vlog in odgovornosti<\/strong><\/p>\n\n Naloge sodelujo\u010dih raziskovalcev, institucij, organizacij za ohranjanje narave in drugih udele\u017eencev je treba jasno opredeliti. Odvisno od projekta lahko odgovornosti vklju\u010dujejo na\u010drtovanje \u0161tudije, terensko delo, zbiranje vzorcev, identifikacijo vrst, upravljanje podatkov, laboratorijske analize, statisti\u010dno analizo, interpretacijo, financiranje, koordinacijo projekta ter pripravo publikacij ali poro\u010dil.<\/p>\n\n Odgovornosti ne bi smeli dolo\u010dati izklju\u010dno na podlagi institucionalne pripadnosti ali hierarhi\u010dnega polo\u017eaja. Odgovornosti bi morale odra\u017eati dejanski prispevek vsakega udele\u017eenca in se lahko med izvajanjem projekta spremenijo. Pomembne spremembe v dodeljenih nalogah je treba razpraviti in dokumentirati.<\/p>\n\n \u010cezmejno in meddisciplinarno sodelovanje<\/strong><\/p>\n\n Ker se obmo\u010dja raz\u0161irjenosti velikih zveri in zlatih \u0161akalov pogosto prekrivajo z administrativnimi in dr\u017eavnimi mejami, bi bilo treba spodbujati skupne raziskave med sosednjimi dr\u017eavami in institucijami. Kadar je to primerno, bi bilo treba uporabljati skupno terminologijo, zdru\u017eljive zbirke podatkov, skupna metodolo\u0161ka na\u010dela in usklajene analiti\u010dne pristope.<\/p>\n\n Meddisciplinarno sodelovanje bi bilo treba spodbujati tudi tam, kjer prispeva k bolj\u0161emu razumevanju ekolo\u0161kih, genetskih, veterinarskih, socialnih, ekonomskih ali varstvenih vidikov populacij velikih zveri in zlatih \u0161akalov.<\/p>\n\n Zgodnji dogovor<\/strong><\/p>\n\n Pri projektih, ki vklju\u010dujejo obse\u017ene skupne zbirke podatkov, vzorce ali drugo raziskovalno gradivo, bi morli partnerji pred za\u010detkom analize razmisliti o sklenitvi pisne pogodbe o sodelovanju ali uporabi podatkov. Tak\u0161na pogodba lahko dolo\u010da namen raziskave, udele\u017eene partnerje, odgovornosti, dostop do podatkov, pri\u010dakovane rezultate, na\u010dela avtorstva, na\u010din navajanja virov, zaupnost in postopke za re\u0161evanje sporov.<\/p>\n\n \u010ce se o vseh pomembnih vpra\u0161anjih dogovorimo \u017ee v za\u010detku, lahko prepre\u010dimo nesporazume in zagotovimo, da bo sodelovanje v celotnem raziskovalnem procesu ostalo transparentno in pravi\u010dno.<\/p>\n\n Odgovorna uporaba skupnih podatkov<\/strong><\/p>\n\n Raziskovalni podatki se morajo uporabljati v skladu z razmerami, v katerih so bili zbrani, ter z vsemi dogovori, sklenjenimi med ponudniki podatkov in sodelavci. Preden raziskovalci zdru\u017eijo podatke iz razli\u010dnih institucij ali dr\u017eav, morajo pojasniti dovoljene na\u010dine uporabe podatkov ter morebitne omejitve glede analize, ponovne distribucije, objave ali javne objave.<\/p>\n\n Podatki, zbrani za dolo\u010den raziskovalni namen, ne bi smeli biti avtomati\u010dno na voljo za druge, nepovezane raziskave. \u010ce nove raziskovalne hipoteze ali dodatne analize bistveno raz\u0161irijo prvotni namen deljenja podatkov, je treba se posvetovati z ustreznimi ponudniki podatkov.<\/p>\n\n Priznavanje prispevkov ponudnikov podatkov<\/strong><\/p>\n\n Primerno bi bilo priznati prispevek institucij in posameznikov, ki zbirajo, upravljajo, urejajo ali zagotavljajo podatke. To je \u0161e posebej pomembno za dolgoro\u010dne programe spremljanja, kjer je vrednost nabora podatkov lahko odvisna od ve\u010dletnega terenskega dela in prispevkov \u0161tevilnih ljudi.<\/p>\n\n Ponudniki podatkov bi morali imeti mo\u017enost, da razumejo, kako bodo njihovi podatki analizirani in kako bodo predstavljeni dobljeni rezultati. Po potrebi bi jih bilo treba povabiti, da sodelujejo pri interpretaciji in pripravi rezultatov, \u0161e posebej, ko je njihovo lokalno ali dolgoro\u010dno znanje pomembno za razumevanje rezultatov.<\/p>\n\n Vzorci, slike in drugi raziskovalni materiali<\/strong><\/p>\n\n Enake na\u010drte bi morali uporabljati tudi za biolo\u0161ke vzorce, fotografije, genetski material, zbirke tkiv, podatke, zbrane s foto-pastmi, zvo\u010dne posnetke in druge raziskovalne materiale. Preden bodo ti materiali preneseni ali uporabljeni s strani druge raziskovalne skupine, je treba jasno dolo\u010diti odgovornosti in pogoje za njihovo uporabo.<\/p>\n\n Raziskovalci morajo upo\u0161tevati veljavna dovoljenja, eti\u010dna soglasja, dogovore o lastni\u0161tvu, sporazume z lastniki zemlji\u0161\u010d ali pristojnimi organi ter druge pogoje, ki se nana\u0161ajo na zbiranje ali shranjevanje raziskovalnega materiala.<\/p>\n\n Interpretacija podatkov in omejitve<\/strong><\/p>\n\n Sodelavci bi morali imeti dostop do zadostnih informacij o izvoru, metodah zbiranja, kakovosti in omejitvah skupnih podatkovnih nizov, da bi jih lahko ustrezno interpretirali. Razlike v obsegu vzor\u010denja, metodologiji, prostorski pokritosti, \u010dasovni pokritosti ali kakovosti podatkov med razli\u010dnimi podatkovnimi nizi, ki so vklju\u010deni v projekt, bi bilo treba dokumentirati in upo\u0161tevati med analizo.<\/p>\n\n Nih\u010de od partnerjev ne bi smel selektivno uporabljati ali izklju\u010devati podatkov, zgolj da bi dosegel \u017eeleni znanstveni ali naravovarstveni zaklju\u010dek. Analiti\u010dne odlo\u010ditve morajo biti znanstveno utemeljene in, \u010de je primerno, o njih je treba razpravljati med sodelavci pred objavo.<\/p>\n\n Na\u010dela avtorstva<\/strong><\/p>\n\n Avtorstvo naj odra\u017ea pomembne intelektualne ali prakti\u010dne prispevke k raziskavi in pripravi publikacije. Odlo\u010ditve o avtorstvu naj temeljijo na prispevku, ne pa na institucionalni poziciji, delovni dobi, finan\u010dni podlagi ali samem lastni\u0161tvu organizacije ali nabora podatkov.<\/p>\n\n Morebitni prispevki lahko vklju\u010dujejo razvoj raziskovalnega vpra\u0161anja ali na\u010drta \u0161tudije, obse\u017eno zbiranje podatkov, laboratorijsko ali analiti\u010dno delo, statisti\u010dno analizo, interpretacijo rezultatov, pripravo osnutka \u010dlanka ali pomembno kriti\u010dno revizijo kon\u010dnega objavljenega dela.<\/p>\n\n O pri\u010dakovanjih glede avtorstva je treba razpravljati \u010dim prej, in \u010de se prispevki sodelavcev med izvajanjem projekta spremenijo, je treba to ponovno obravnavati. Vsem predlaganim avtorjem bi morala biti dana mo\u017enost, da si ogledajo in odobrijo kon\u010dno razli\u010dico rokopisa, preden ga oddajo.<\/p>\n\n Priznanje za prispevek<\/strong><\/p>\n\n Ne vsak prispevek izpolnjuje nujno vse kriterije za avtorstvo. Posamezniki, institucije, terenske ekipe, nadzorniki, tehniki, lokalni strokovnjaki, znanstveniki amaterji, upravljalci podatkov, finan\u010dni donatorji in drugi prispevalci, ki nudijo pomembno podporo, bi morali prejeti ustrezno priznanje, \u010de njihov prispevek ne upravi\u010duje avtorstva.<\/p>\n\n Priznanja morajo biti konkretna in odra\u017eati dejanski prispevek. Pri obse\u017enih programih spremljanja, ki vklju\u010dujejo \u0161tevilne sodelavce na terenu, morajo ustrezne institucije vzpostaviti primeren in transparenten sistem za priznanje njihovega skupnega prispevka.<\/p>\n\n Podatki in navedba institucije<\/strong><\/p>\n\n Institucije, ki so odgovorne za dolgoro\u010dno spremljanje ali vzdr\u017eevanje pomembnih podatkovnih zbirk, bi morale biti ustrezno navedene v publikacijah in drugih dokumentih. Kadar je to mogo\u010de, bi morale publikacije jasno navesti izvor glavnih podatkovnih zbirk ter institucije ali projekte, ki so odgovorni za njihovo zbiranje.<\/p>\n\n Tam, kjer je to primerno in kjer to dolo\u010dajo ustrezni ponudniki podatkov ali upravljalci podatkovnih zbirk, je treba uporabljati navajanje virov podatkov ali druge uradne oblike priznanja.<\/p>\n\n Jasna komunikacija o avtorstvu in priznanju lahko pomaga prepre\u010diti nesporazume in spodbuja pravi\u010dno sodelovanje med institucijami in dr\u017eavami.<\/p>\n\n Priprava in pregled publikacij<\/strong><\/p>\n\n Pri skupnih publikacijah je treba natan\u010dno opisati izvor podatkov, uporabljene metode, udele\u017eene institucije in morebitne pomembne omejitve \u0161tudije. \u010ce se zdru\u017eujejo podatki iz razli\u010dnih dr\u017eav, institucij ali programov spremljanja, je treba na pregleden na\u010din navesti razlike v metodologiji, na\u010drtu vzor\u010denja ali kakovosti podatkov.<\/p>\n\n Vsi avtorji, ki so prispevali k besedilu, bi morali imeti mo\u017enost, da pred oddajo preu\u010dijo osnutek in podajo komentarje. O znanstvenih nesoglasjih bi se morali razpravljati na podlagi dokazov, metod in interpretacij, ne pa z izklju\u010devanjem alternativnih stali\u0161\u010d.<\/p>\n\n Zaupne informacije v publikacijah<\/strong><\/p>\n\n Raziskovalci bi morali upo\u0161tevati mo\u017ene negativne posledice za ohranjanje narave, ki bi lahko nastale zaradi objavljanja podrobnih informacij o velikih mesojedih in zlatih \u0161akalih. V znanstvenih publikacijah, na zemljevidih, v prezentacijah, poro\u010dilih, na spletnih straneh in v drugih oblikah ne bi smeli nepotrebno razkriti natan\u010dnih lokacij brlogov, mest razmno\u017eevanja ali po\u010divali\u0161\u010d, ranljivih osebkov, lokacij, kjer so \u017eivali poginile, ali drugih ob\u010dutljivih informacij.<\/p>\n\n Tam, kjer so podrobne prostorske informacije znanstveno nujne, je treba oceniti morebitna tveganja in uporabiti ustrezne varnostne ukrepe. To na\u010delo mora biti skladno z dolo\u010dbami o odprtih podatkih in odgovornem izmenjevanju informacij.<\/p>\n\n Javno komuniciranje<\/strong><\/p>\n\n Rezultate raziskav je treba natan\u010dno in sorazmerno predstaviti. Javne izjave morajo razlikovati med uveljavljenimi ugotovitvami, predhodnimi rezultati in negotovimi interpretacijami. Pri sporo\u010danju informacij, ki bi lahko vplivale na javno mnenje o velikih zvereh, zlatih \u0161akalih, lovu, upravljanju z \u017eivino ali konfliktu med ljudmi in divjimi \u017eivalmi, je treba biti \u0161e posebej previdni.<\/p>\n\n Pri predstavitvi rezultatov raziskav v medijih, na spletnih straneh ali v dru\u017ebenih omre\u017ejih je treba ustrezno priznati vlogo sodelujo\u010dih institucij in glavnih udele\u017eencev.<\/p>\n\n Re\u0161evanje konfliktov<\/strong><\/p>\n\n Lahko pride do nesoglasij glede lastni\u0161tva podatkov, dostopa do njih, analiti\u010dnih odlo\u010ditev, avtorstva, interpretacije ali objave. Tak\u0161na nesoglasja je treba \u010dim prej re\u0161iti z neposredno in spo\u0161tljivo komunikacijo med ustreznimi sodelavci.<\/p>\n\n \u010ce se nesoglasja ne more re\u0161iti na neformalni na\u010din, bi se partnerji morali zate\u010di k postopkom, ki so jih dolo\u010dili v ustreznem sporazumu o sodelovanju ali uporabi podatkov. Odvisno od narave spora lahko to vklju\u010duje posvetovanje s koordinatorji projekta, predstavniki institucij, neodvisnimi znanstvenimi sodelavci ali drugimi dogovorjenimi mehanizmi za posredovanje.<\/p>\n\n Cilj bi moral biti, da se nesporazumi re\u0161ijo na pravi\u010den na\u010din, hkrati pa se ohranja znanstvena integriteta in vzdr\u017eujejo konstruktivni odnosi med sodelujo\u010dimi institucijami in posamezniki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Skupno raziskovanje je klju\u010dnega pomena za izbolj\u0161anje spremljanja in ohranjanja populacij medvedov, volkov, risov in zlatih \u0161akalov po celotnem obmo\u010dju Jadransko-jonske regije. To raziskovanje bi moralo temeljiti na transparentnosti, vzajemnem spo\u0161tovanju, jasno opredeljenih odgovornostih in ustreznem priznanju prispevkov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":4168,"template":"","meta":{"_acf_changed":false},"best-practice-category":[131,171,155,172,147],"class_list":["post-4167","best-practice","type-best-practice","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","best-practice-category-medved","best-practice-category-raziskovalci-in-strokovnjaki-za-ohranjanje-narave","best-practice-category-ris","best-practice-category-volk","best-practice-category-zlati-sakal"],"acf":[],"yoast_head":"\nUporaba podatkov, vloge in odgovornosti<\/h2>\n\n
Avtorstvo, priznanje in nagrada<\/h2>\n\n
Objavljanje, komuniciranje in re\u0161evanje konfliktov<\/h2>\n\n